»Izkrcanje v Normandiji, znano kot dan D, je bil dogodek svetovnega pomena, ki so ga tudi v slovenskem prostoru v tedanjem času vsi spremljali - tako ti, ki so bili na strani sil osi, torej podrejeni okupatorski nadoblasti, in so o dogajanju izvedeli prek medijev, ki so poročali v skladu z zahtevami cenzure okupatorjev, kot tisti, ki so brali ilegalni partizanski tisk.«
»Normandija je bila slabo branjena. Atlantski zid, ki so ga Nemci fortificirali, je bil na nekaterih delih bolje, na drugih slabše branjen. Dejstvo je, da so Nemci imeli premalo enot in so bili glede obrambe deljeni: Rommel, ki je bil zadolžen za obrambo, je forsiral premik enot iz zaledja na obalo, medtem ko je imel poveljnik zahodnega poveljstva Rundstedt idejo pustiti vojaške enote v zaledju in jih pripraviti na morebitno uporabo, potem ko že pride do izkrcanja.«
»Vojaki, mornarji in letalci zavezniških ekspedicijskih sil! Ste tik pred vkrcanjem za veliko križarsko vojno, na katero smo se pripravljali več mesecev. Oči vsega sveta so uprte v vas. Spremljajo vas upi in molitve vse miroljubnih narodov. Skupaj z našimi pogumnimi zavezniki in brati po orožju na drugih frontah boste uničili nemški vojni stroj, odstranili nacionalno tiranijo nad vsemi podjarmljenimi narodi v Evropi ter ustvarili varnost tudi za vas same v svobodnem svetu. Vaša naloga ne bo lahka. Sovražnik je dobro izurjen, dobro opremljen in prekaljen v bojih. Divje se bo boril. Toda zdaj smo v letu 1944. Marsikaj se je spremenilo od nacistične zmage v letih 1940 in 1941. Združeni narodi so prizadejali Nemcem velike poraze na bojišču, kjer se mož bori proti možu. Naša zračna ofenziva je močno oslabila sovražnikovo moč v zraku in njegovo sposobnost, da bi bíl vojno na kopnem. Naša domovinska fronta nam je dala uničevalno premoč v oborožitvi in municiji, na voljo imamo velike rezerve izurjenih borcev. Razmere so se popravile. Svobodni ljudje sveta združeni stopajo zmagi naproti. Imam polno zaupanje v vaš pogum, v vaš čut dolžnosti in pripravljenost v boju. Sprejeli ne bomo nič drugega kakor samo popolno zmago.«
»Nova iranska vlada je o ZDA govorila kot o 'velikem satanu', Iranci pa so na ZDA gledali sumničavo zaradi njihove vloge pri ohranjanju šaha na položaju. Ajatola sam je zajetje talcev pozdravil.«
»Britanski premier Winston Churchill je novi ameriški administraciji zatrdil, da je Mossadegh kljub njegovi odkriti nenaklonjenosti socializmu v resnici povezan s prosovjetsko stranko Tudeh, zaradi česar da se Iran 'vse bolj obrača v komunizem'.«
»Iran je država, ki je imela zelo dober razlog, da je zamerila zunanjemu zahodnemu vmešavanju.«
»Pod vodstvom šaha Mohameda Reze Pahlavija je bil Iran eden izmed stebrov ameriškega obvladovanja Bližnjega vzhoda.«
